Vprašanje se je porajalo med raziskovanjem nastanka Tržiča v okviru projekta DEKD.
V knjižnici smo si izposodili 2 knjigi in pesmarico. Ena od knjig je nastala je nastala izpod spretnih prstov otrok v Vrtcu Tržič pod mentorstvom vzgojiteljic Milene Hostnik in Ane Marije Kuhelj. Zgodba je otroke zelo pritegnila, najbolj so jih navdušili čarobni prah, petelin in zmaj. Spoznali smo tudi tržiško zastavo in grb. Med sprehodi smo jih največ opazili predvsem na avtomobilskih tablicah. Pogovarjali smo se ali petelin res lahko znese jajce in prvi odgovor je bil močan in trden ja. Po premisleku pa so povedali, da v resnici jajca znese kokoš, petelin pa le v naši legendi. Kar nekaj spretnosti in poskusov je bilo potrebno, da smo s skupnimi močmi iz odpadnih materialov izdelali petelina. Otroci so ga poimenovali Štefan. Kasneje pa so peteline otroci tudi narisali. Obiskala nas je naša Kristina, ki nam je doživeto predstavila kamišibaj z naslovom »Zmajevska po moje.« Izdelali smo slikopise in se naučili 2 pesmi, ki odmevata v vrtcu in doma: Mi smo pa Tržičani in Zadovoljni Tržičan, za katero smo se domislili tudi koreografijo. Legendo o nastanku Tržiča smo si ogledali tudi v Tržiškem muzeju. Ob prebiranju starih tržiških besed smo ugotovili, da jih kar nekaj še vedno pogosto uporabljamo. V vrtcu so otroci narisali zgodbo, ki smo jo ob zaključku projekta, skupaj ostalimi izdelki, razstavili v našem vrtcu.
